To view this page ensure that Adobe Flash Player version 11.1.0 or greater is installed.

Z DR AVJE - P SIHOLO ŠKI KOT I Č EK POMAGAJ SI – SPREGOVORI! Nina Piberčnik splet Vita Poštuvan, univ. dipl. psih., je de- javna na različnih področjih. Poučuje na dveh fakultetah, je generalna sekre- tarka Društva psihologov Slovenije, kot namestnica vodje Slovenskega centra za raziskovanje samomora pa se naj- bolj osredotoča na preučevanje samo- mora. Prav tako v Mariboru že več let nudi brezplačna psihološka svetovanja za študente v Psihološki svetovalnici ŠOUM. Beseda v nadaljevanju teče o njenem delu, predvsem o vseh aspek- tih svetovalnice, o trendih v družbi in željah za prihodnost. Glavni faktor za generiranje sprememb smo mi sami. Ste asistentka na ff mb, na univerzi na primorskem pa se ukvarjate predvsem s preučevanjem samomora. Večinoma se ukvarjam s preučevanjem in preprečevanjem samomora ter s po- močjo tistim, ki so nekoga izgubili zaradi samomora. Slednje področje je najmanj dodelano in ga pri nas še zelo razvijamo. Konkretno pa na Inštitutu Andreja Ma- rušiča izvajamo primarno preventivo. Želimo povečati kompetentnost tistih, ki so lahko v stiku z ranljivimi skupina- mi. Delamo npr. z novinarji (kako naj poročajo o samomoru), z učitelji, izvajamo delavnice za učence. Psihološka svetovalnica ŠOUM nudi brezplačno pomoč vsem študentom v stiski. Zajemamo tudi zdravnike, medicinske sestre, policiste in druge. Zraven pri- marne preventive pa delo zajema še neposredno pomoč ljudem. Prav tako poučujem – v Mariboru štu- dente psihologije, v Kopru pa študente biopsihologije. Letos v mariboru že četrto leto poteka brezplačno psihološko svetovanje za študente. kaj vas je spodbudilo, da ste začeli s tem? je bila ideja vaša? Da, pobudo sem po- dala jaz. Menila sem, da Maribor potrebuje takšno svetovalnico, tudi zaradi povečane- ga števila samomorov v tej regiji in stališč o samomoru, ki so manj ugodna. Poslala sem idejo na ŠOUM, kjer smo zadevo razvili. Psihološka svetovalni- ca je od takrat odprta za vse študente v kakršnikoli stiski. Ljudje pogosto mislimo, da ne smemo drugih obremenjevati s težavami, ali nas je težav sram. Včasih tudi sami sebi ne priznamo, kako resne so težave. Imate termine svetovanj pol- no zasedene? Prva leta smo še delali na pro- mociji, zadnji dve leti pa več ne, saj imamo termine polne. Svetovalnica se vsako poletje zapre, do jeseni pa se že obli- kuje čakalna lista, ki napolni prosta mesta. Seveda pa nekaj termi- nov pustim nezasedenih, da jih lahko izkoristim ob kakšni naknadni prijavi. Mislim, da polni termini kažejo na dvoje: da delamo dobro in da stiske so. Kako se študentje prijavijo? Študentje pošljejo e-mail na svetoval- nica@soum.si. Tam jim koordinatorka dodeli termin za srečanje z menoj. Vsi posredovani podatki so zaupne narave. Po etičnem psihološkem kodeksu sem seveda nasploh zavezana varovati po- datke, razen če je kdo nevaren samemu sebi ali drugemu. Dovoliti si moramo, da česa ne izpeljemo do konca, da česa ne naredimo, ter ob tem ne obču- titi krivde. Je med uporabniki večji delež moških ali žensk? Pričakovano je več deklet. Čeprav je vsako leto tudi nekaj študentov. Torej dekleta lažje pristopijo oziroma lažje govorijo o svojih težavah? Da, mislim da so svetovanja nasploh ne- kaj, kar je bližje ženski populaciji. Moški iz- razijo svojo stisko na drugačen način (npr. s športom), ženske pa se raje pogovarjajo. Vseeno opažam, da se tudi med moškimi veča število tistih, ki pridejo po pomoč.